Kaj je sindrom torakalnega izhoda (angl. Thoracic outlet sindrom)?

Sindrom torakalnega izhoda je stanje, pri katerem simptomi nastanejo zaradi stiskanja živcev in/ali krvnih žil oziroma zaradi neustreznega prehoda skozi območje med ključnico in zgornjimi rebri, ki ga imenujemo torakalni izhod.

Nahaja se med spodnjim delom vratu in pazduho ter vključuje brahialni pletež (najpomembnejše mrežje živčnih vlaken za senzorično in motorično oživčenje zgornjega uda), podključnično arterijo in veno.

Ta živčno-žilni sveženj objemajo tri skalenske mišice, ki povezujejo vratno hrbtenico z rebri.

Sindrom zapestnega prehoda
Sindrom tarokalnega izhoda

Sindrom tarokalnega izhoda

Vsako stanje, ki povzroči povečanje ali premikanje teh tkiv v predelu prsnega koša ali v njegovi bližini in ima za posledico zožanje torakalnega izhoda, lahko povzroči t.i. sindrom torakalnega izhoda.

Simptomi za sindrom torakalnega izhoda

  • bolečina v vratu,
  • bolečina v ramenih,
  • bolečina v rokah,
  • otrplost in mravljinčenje prstov,
  • motena cirkulacija v okončinah (povzroča razbarvanje),
  • drugi simptomi v zgornji okončini, kot so: edemi, mišična oslabelost, spremembe temperature, razjede in podobno.

Zakaj nastane sindrom torakalnega izhoda?

Vzrokov je več. Lahko gre za hipertrofijo skalenskih mišic, slabo držo, neoptimalno obliko prvega rebra, brazgotine okoli korenine živca, pretirana abdukcija ali razteg brahialnega pleteža, prevelik kalus ali zadebelitev na mestu preloma kosti, ki je lahko posledica zloma ključnice.

Dejavniki tveganja vključujejo poklice in aktivnosti, kjer gre za močno uporabo zgornjih okončin, kot so dvigovanje težkih bremen ali uteži, prisilna drža npr. zobnih higienikov, uporaba kladiva, ipd.

Povsem mogoči razlogi so tudi nosečnost ali povečanje telesne mase, med redkejšimi razlogi pa so tumorji na vrhu pljuč. Pogosto pa ni mogoče zaznati nobenega posebnega vzroka.

Kako ugotovimo ali gre res za sindrom torakalnega izhoda?

Za potrditev sindroma torakalnega izhoda je včasih dovolj fizični pregled s testiranjem. Zdravnik, manualni terapevt ali fizioterapevt lahko z določenimi manevri roke in vratu izzove simptome, ki potrdijo hipotezo. Uporablja se več testov, eden med njimi je Adsonov test, s katerim preiskovalec premakne ramenski sklep v položaje, ki lahko povzročijo stiskanje tako živcev kot arterije na testirani roki.

Nadaljnja podporna testiranja lahko vključujejo električne teste, kot so elektromiogram (EMG) in somatosenzorični odzivi (čeprav ti morda niso pozitivni pri vseh bolnikih). Nekateri bolniki lahko opravijo rentgenske teste angiograma, ki pokažejo stisnjeno območje krvne žile.

Kako rešujemo težave pri omenjenem stanju?

Manualna terapija poveča mobilnost določenih področij ramenskega obroča, zgornjega dela prsnega koša in v kolikor je potrebno tudi vratnega in zgornjega prsnega dela hrbtenice.

Manualni protokol zajema osem anatomskih struktur, s tem da je večje pozitivne spremembe pričakovati po 8 – 12 terapijah.

Manualno terapijo je potrebno dopolniti s korekcijo drže in po potrebi z vajami za večjo učinkovitost muskulature na prizadetem območju.

Stranke dobijo številne napotke za ravnanje, kot na primer:

  • izogibati se morajo poziciji t.i. zaokroženih ramen,
  • v rokah ne smejo nositi težjih bremen,
  • v kolikor je potrebno, morajo spremeniti tudi spalne navade,
  • izogibajo naj se stresnim situacijam,
  • v kolikor avtomobilski pas prečka ključnico na prizadeti strani, ga ne smejo močno zategniti
  • ženske naj ne zategujejo naramnic modrčkov,
  • v akutni epizodi je smotrno ramo potisniti navzgor, kolikor je mogoče in počakati 30-60 sekund, glava pa naj ostane v nevtralni poziciji.

Viri:
Smith F., The Thoracis Outlet Syndrome: A Protocole of Treatment
MedicineNet. 2021. Thoracic Outlet Syndrome Symptoms, Treatment & Tests. [online] dostopno na: https://www.medicinenet.com/thoracic_outlet_syndrome/article.htm