Kaj je hernija diska?
Hernija diska je poškodba medvretenčne ploščice, ki se lahko pojavi kjerkoli vzdolž hrbtenice in lahko povzroča bolečine, otrplost, mravljince in ostale simptome, ki jih naštevamo v nadaljevanju.
Hernija diska
Preden se poglobimo v mehanizem herniacije diska in s tem povezanih težav, začnimo z anatomijo. Hrbtenica ima 33 vretenc, in sicer 7 vratnih, 12 prsnih in 5 ledvenih vretenc ter 5 zraščenih križnih vretenc in 3 do 4 zraščena vretenca, ki tvorijo trtico.
Vretenca so nameščena eno na drugo tako, da formirajo spinalni kanal, po katerem poteka naša hrbtenjača. Med vretenci so medvretenčne ploščice oziroma diski. Ti imajo tri glavne funkcije:
- delujejo kot blažilniki v hrbtenici, nameščeni med vsakim kostnim vretencem,
- so kot trde vezi, ki držijo vretenca hrbtenice skupaj in
- so hrustančni sklepi, ki omogočajo rahlo gibljivost hrbtenice.
Vsak disk je sestavljen iz fibroznega obroča ter iz želatinastega jedra. Diski se zelo počasi obnavljajo in s starostjo izgubljajo na hidraciji, zato se prostor med vretenci oži.
Vzroki za nastanek hernije
Proces herniacije se najpogosteje začne s tem, da se zmanjša hidracija želatinastega jedra ali pa pride do razpok v fibroznem obroču. Skozi te razpoke začne uhajati želatinasta sredica in medvretenčna ploščica se izboči. To lahko povzroči, da tak izbočen disk pritisne na hrbtenjačo ali na iz nje izhajajoče živčne korenine in začnejo se simptomi.
Poleg degenerativnega procesa lahko hernijo povzroči tudi nenaden gib, dvigovanje težkih bremen, prekomerna telesna teža ali pa preprosto telesna konstitucija (znano je, da so zelo visoki in suhi ljudje bolj nagnjeni k herniji diska kot ostali), ponavljajoče se aktivnosti, prisilna drža, sedeč življenski slog, premalo gibanja ter kajenje, saj le to zmanjša dotok kisika tkivom, kar povečuje degeneracijo medvretenčnih diskov.
Več vrst disfunkcija hrbtenice
Hernija je le ena od disfunkcij hrbtenice. Poznamo tudi izbočen disk, degenerativne spremembe diska in stanjšan disk.
Simptomi hernije diska
Simptomi hernije diska se razlikujejo odvisno od tega, kje in v kakšni meri je do hernije prišlo. Če herniacija ne pritisne na živec, bo pacient izkusil le blago bolečino v hrbtu ali pa ga sploh ne bo bolelo.
Če pa pride ob herniaciji do pritiska na živčne strukture, bodo prisotni hujša bolečina v hrbtu, otopelost, mravljinčenje ali šibkost mišic v območju inervacije prizadetega živca.
- Hernija v predelu ledvene hrbtenice: kot že omenjeno, je hernija diska najpogostejša v ledvenem delu hrbtenice. Hernija v tem območju lahko povzroči pritisk na ishiadični živec, kar povzroči bolečino znano pod imenom išias. Za to bolečino je značilno, da se sprva pojavi v križu, čemur se pridruži še bolečina v nogi. Kasneje bolečina v križu popusti in ostane le še v nogi. Nato lahko popusti tudi ta in se pojavi oslabelost stopala. Redkeje se pojavijo neklasične klinične slike, ki se kažejo le z bolečino v križu ali pa le z oslabelostjo stopala.
- Hernija v predelu vratne hrbtenice: hernija diska v vratni hrbtenici lahko povzroči kompresijo živcev cervikalnega oz. vratnega dela hrbtenjače, kar povzroči topo ali ostro bolečino v vratu ali rami. Bolečina se lahko širi v roko in prste, spremljata pa jo lahko oslabelost mišic ali mravljinčenje. Določene pozicije vratu lahko bolečino omilijo ali poslabšajo.
Kdaj k zdravniku?
Obisk zdravnika je priporočen ob pojavu simptomov hernije diska, kot so
- huda bolečina v križu,
- zmerna ponavljajoča se bolečina v križu,
- blaga dolgotrajna bolečina v križu,
- bolečina v nogi ali nevrološki simptomi,
- mravljinčenje ali oslabelost mišic.
Zdravnik bo opravil telesni pregled in slikovno diagnostiko ter predpisal konservativno zdravljenje z zdravili in fizioterapijo, ki običajno traja šest tednov. Po šestih tednih terapije namreč simptomi v večini primerov izginejo. Če v tem obdobju bolečina ne preneha, je pacient napoten k specialistu ortopedu, ki izvede nadaljnje postopke diagnostike in zdravljenja. Če se stanje ne izboljša v treh mesecih, specialist običajno predlaga operacijo.
Terapevtske tehnike
V primeru akutnih bolečin je priporočljiv počitek za kak dan ali dva, da bolečine nekoliko popustijo, nato je potrebno začeti z lahkimi vajami za obremenitev hrbtenice ter s hojo. Gibanje namreč pomaga pri hidraciji diskov in s tem k regeneraciji.
Manualni terapevti lahko s številnimi tehnikami vplivamo na razbremenitev in prekrvavitev struktur, ki obdajajo hrbtenico in s tem na večjo mobilnost, zmanjšanje bolečin in hitrejšo regeneracijo.
Bodite pozorni na zelo resna stanja, ki zahtevajo nujno zdravniško pomoč
- Bolečina, otrplost ali šibkost se povečajo do te mere, da ovirajo vaše vsakodnevne aktivnosti.
- Imate disfunkcijo mehurja ali črevesja.
- Zaznate t.i. sedlasto anestezijo, to je postopna izguba občutka v predelu presredka, na notranji strani stegna, zadnjem delu nog in območju okoli danke.
Preventiva
Če želite preprečiti hernijo diska, naredite naslednje:
- Vadba. Krepitev mišic trupa stabilizira in podpira hrbtenico.
- Ohranite dobro držo. To zmanjša pritisk na hrbtenico in diske. Držite hrbet raven in poravnan, še posebej, če sedite dlje časa. Pravilno dvignite težke predmete, pri čemer naj večino dela opravijo vaše noge – ne hrbet.
- Ohranite zdravo telesno težo. Odvečna teža pritiska na hrbtenico in diske, zaradi česar so bolj dovzetni za hernijo.
- Nehajte kaditi.