Bolečine v vratu

Bolečine v vratu so druga najpogostejša mišično-skeletna motnja takoj za bolečino v križu. Vaš vrat ima težko delo, saj vratna vretenca skupaj z mišicami in vezmi podpirajo glavo, ki tehta približno 5 kilogramov.

Pogosto gre za občutek trdega vratu, ker je gibanje vratu in zgornjega dela hrbtenice omejeno. Včasih je prizadeta tudi rama.

Bolečina je lahko akutna (nenadna) ali kronična (dolgotrajna).

Simptomi bolečine v vratu

Če vas boli vrat, boste morda opazili druge simptome:

  • Bolečina, ki se poslabša, če se pri delu na računalniku, v vožnji ali pri drugih opravilih držite glave na določen način
  • Mišična napetost ali krči
  • Težave s premikanjem vratu ali glave
  • Glavobol

Vzroki bolečine v vratu

Pogosto bolečine v vratu, rami in glavi povzročijo dolgotrajna prisilna drža (delo, slabi spalni vzorci, nošenje torbice), kar vodi v pojav mišičnega neravnovesja ter prekomernega draženja občutljivih struktur v bližini.

Naslednja zelo pogosta vzroka sta degenerativne spremembe vratne hrbtenice in poškodbe. Eden najpogostejših mehanizmov poškodbe je prometna nesreča, ko pride do nihajne poškodbe vratu. Posledice te poškodbe so lahko dolgotrajne in okrevanje je lahko izjemno zahtevno.

Redkeje pa bolečine povzročajo razna sistemska obolenja, kot na primer revmatoidni artritis, ali pa okužbe, zdrs diska, deformacija hrbtenice ali tumorji.

Veliko bolečin v vratu ni mogoče pripisati določeni bolezni. Kljub desetletjem raziskav in kljub vse bolj izpopolnjeni radiološki oceni je bil dosežen le majhen napredek bodisi pri doseganju določene strukturne diagnoze bodisi pri zmanjševanju kronične bolečine v vratu.

Obstaja nekaj dokazov, da so lahko v pomoč ukrepi, ki obravnavajo psihosocialne dejavnike, kot so depresija, slabi socialni stiki oz. nezadostni socialni stiki, finančne težave in podobno. Skrb vzbujajoč je trend naraščanja težav pri otrocih in mladostnikih, kar z veliko verjetnostjo lahko pripišemo nezadostni ali neprimerni telesni dejavnosti ter številnim uram preživetih pred računalniki.

Kdaj po strokovno pomoč?

Pokličite svojega zdravnika, če so bolečine v vratu hude, se ne odzivajo na zdravljenje, se sčasoma poslabšajo ali se vključi otrplost, šibkost ali mravljinčenje ter bolečine v rokah in nogah.

Nujno medicinsko pomoč poiščite, če se pojavijo znaki meningitisa:

  • stanje, podobno gripi ali splošno slabo počutje,
  • zvišana temperatura,
  • bolečina v vratu ali otrplost tilnika,
  • hud glavobol in/ali bruhanje,
  • kožni izpuščaji, ki ne pobledijo, če nanje pritisnemo s kozarcem ali prstom,
  • potreba, da ležimo v temi, ker nas svetloba moti.

V kolikor so bolečine znosne, svetujemo obisk manualnega terapevta, fizioterapevta, vaje, kratkotrajno pa lahko bolečino olajša tudi masaža.

Kaj lahko naredimo sami, da preprečite bolečine v vratu?

Najboljša preventiva je to, da pazimo na našo držo tako med delom, hojo kot tudi med spanjem. Če imamo tak poklic, pri katerem imamo prisilno držo, delajmo pavze in med njimi naredimo nekaj razteznih vaj.

Redna vadba in vaje prilagojene posebej za vrat pa so najboljša naložba v vaše dolgotrajno zdravje.

Viri:
Ferrari R., Russel A., Bests Practice & Reseach Clinical Rheumatology, 2003
www.webmd.com